Je ples najboljša priprava za skoraj vsak šport?

Predvsem zaradi zasnove plesne vadbe in neverjetne raznolikosti gibanja.

Otrok se premika naprej, nazaj, vstran in diagonalno. Skače, se vrti, spušča proti tlom, vstaja, spreminja smer in hitrost. Razvija koordinacijo, ravnotežje, gibljivost in orientacijo v prostoru.

Hkrati posluša glasbo, sledi ritmu, si zapomni korake, reagira na spremembe ter spremlja druge plesalce. Koreografije prinašajo vedno nove gibe in kombinacije, zato si otrok ustvarja nekakšno »knjižnico gibanja«, iz katere lahko pozneje črpa tudi v drugih športih.

Nogometaš in košarkar potrebujeta hitro reakcijo, spremembo smeri in dobro orientacijo v prostoru. Smučar ravnotežje in prilagajanje terenu. Teniški igralec hipno odločitev, kako in kam udariti žogico.

Da o gibljivosti niti ne govorimo – verjetno ste že videli Novaka Đokovića in njegove skorajšnje špage na teniškem igrišču.

Ples vse te sposobnosti razvija že zelo zgodaj – in kar je pomembno, razvija jih hkrati.

Več kot polovico svojega otroštva sem posvetila plesu, od prvih korakov pa vse do zahtevnega akrobatskega rock'n'rolla. Čeprav sem se z atletiko in hitrimi disciplinami začela ukvarjati šele tik pred srednjo šolo, sem morda prav zaradi plesa napredovala tako hitro. Ples mi je namreč dal vse tisto, kar športnik potrebuje: od ritma in gibljivosti do koordinacije, eksplozivnosti in popolnega obvladovanja telesa. Verjamem, da je ples lahko

Ples drugim športom ne jemlje otrok

Ne trdim, da bo vsak otrok, ki pleše, postal vrhunski športnik. Še manj, da bi moral ples zamenjati nogomet, košarko, atletiko, smučanje ali katerikoli drug šport.

Prav nasprotno.

Ples drugim športom ne jemlje otrok. Lahko pa jim pomaga vzgojiti gibalno bolje pripravljene športnike.

Otrok lahko nekaj let pleše, nato pa ga odnese na nogometno igrišče, atletsko stezo, smučišče ali kam drugam. S seboj bo odnesel koordinacijo, gibljivost, ravnotežje, ritem, orientacijo v prostoru in množico gibalnih izkušenj. 

Pa morda še malo elegance. Tudi ta športniku ne škodi, pri gimnastiki, ritmiki, drsanju ali kotalkanju pa brez nje skoraj ne gre.

Pa ne gre pozabiti na nekaj zelo pomembnega – otroci pri plesu uživajo! Glasba, gibanje, druženje, smeh … vse skupaj ustvarja tisti pravi »good vibe«.

Zato bi morali ples razumeti širše – ne le kot umetnost, tekmovalni šport ali prijetno dejavnost za otroke, ampak kot veselje do gibanja in odličen temelj za številne druge športe.

Ne pričakujem, da se bodo vsi strinjali z menoj. Če s tem malo dregnem v osir, tudi prav.

Upam pa, da bodo strokovnjaki nekoč naredili še korak naprej ter bolj sistematično raziskali, koliko lahko plesna vadba v otroštvu koristi poznejšemu razvoju športnika. Zanima me predvsem, kaj lahko raznolikost plesnega gibanja, ritem, koordinacija, ravnotežje in gibljivost pomenijo za uspešnost v drugih športih – in morda tudi za preprečevanje poškodb.

Po desetletjih spremljanja otrok v športu in plesu zato ostajam pri svojem vprašanju:

Je ples morda ena najboljših popotnic, ki jih lahko damo bodočemu športniku?

Marko Hren
Plesno Mesto